VIKEND POBEG V GROŽNJAN IN BUJE

Odkar sem dobila svojo prvo službo, so moji vikendi postali vredni zlata. Novinarsko delo zna biti zelo stresno, ves dan si v pogonu, glavo imaš polno misli in idej, zato je pomembno, da tista dva prosta dneva v tednu res odklopiš in se pripraviš na nov delovni teden. Zato z Mirkom rada izkoristiva vikende za majhne izlete in raziskovanje še neodkritih delov Slovenije in bližnje okolice. Tokrat sva obiskala dve majhni hrvaški mesteci – Grožnjan in Buje.

Idejo za izlet sva dobila med raziskovanjem Instagrama, kjer sva ob ogledovanju slik dobila občutek, da je tam bil že skoraj vsak. Ker sta kraja mala in v njima ni praktično za početi nič druga kot se sprehajali po ozkih uličicah in kaj dobrega pojesti, midva pa sva hotela še plažo in morje, sva se ustalila v Novigradu, ki je slabe pol ure stran.

PETEK: Novigrad

Na Airbnb-ju sva našla super apartma z bazenom, ki ga, zanimivo, oddaja bivši slovenski nogometaš. Soba je bila opremljena v skladu s pokrajino, vsa v lesu in z veliko teraso, ki ponuja razgled na travnik. Bazen sva si prihranila za kasneje in najprej odšla iskat najbližjo plažo. Pristala sva pri hotelu Aminess Maestral, poleg katerega je dolga plaža, na njej pa več majhnih barčkov in restavracija. Komaj sva našla svoj prostor, saj so bile že skoraj vse sence zasedene. Ah, kako je pasal skok v morje, potem pa brezskrbno ležanje na travi in prebiranje lahkotnega počitniškega čtiva. Potopila sem se v knjigo Šminkasta jungla, ki govori o štirih prijateljicah, vsaka zelo uspešna na svojem področju, ki iščejo ravnovesje med službo in zasebnim življenjem. Skratka težava vsake sodobne ženske.

SOBOTA: Buje in Grožnjan

Naslednji dan je sledil izlet v Buje. To je krasno majhno mestece, postavljeno na vrhu griča.  Sprehajala sva se po ozkih, kamnitih ulicah in prišla do mini parkca, ki je ponujal krasen razgled na pokrajino. Naredila sva nekaj selfiejev, potem pa si želela ogledati še kakšno zanimivost, pa je Google povedal, da je to vse, kar je vredno ogleda. Pa sva se odpravila proti Grožnjanu, pogledat, če tam kaj več dogaja …

… pa je res. Grožnjan je MALO večji, čeprav v njem živi samo 185 ljudi(!). Pravijo, da je to mesto umetnikov, številne hiše so preurejene v slikarske studie in galerije, v njem je kar 28 ateljejev. Tako sva si ogledovala pisane, ročno izdelane lončke in vaze in v destilarni Aura degustirala refoškov liker, figove marmelade in nutelo s tartufi. Uau, nor okus. Iz trgovine sva šla z likerjem in nutelo v vrečki … za posebne priložnosti. Sprehajala sva se ob srednjeveškem obzidju in se lovila po ozkih ulicah, ki spominjajo na pravi labirint. Na TripAdvisorju sva poiskala najboljšo restavracijo – Taverna Bastia, in uživala ob biftku s tartufi. Njami.

Če bi si želela ogledati samo ti dve mesti, bi bil en dan čisto dovolj, saj čeprav sta krasni, ni veliko za videti in več kot par ur tam nimaš kaj za početi. Tako sva se po ogledu vrnila v najin apartma v Novigradu in uživala ob bazenu. Žal ne za dolgo. Po petih minutah so me napadli komarji in odnesla sem jih z desetimi ultra velikimi piki. Arrh, res jih ne prenesem! Na srečo me je potolažila večerja.

konobi Gatto Nero (črna mačka) sva si privoščila tunin tatarc z mangovo omako, hobotničin carpaccio in tunin pršut (ja, očitno obstaja tudi RIBJI pršut). Mmm njami, še danes sanjam o tem! Restavracija si res zasluži prvo mesto na TripAdvisorju.

In tako je minil najin vikend, bilo je kratko, a sladko. Mesteci sta res vredni ogleda, v sebi skrivata neko magičnost, ki se ji je nemogoče upreti.

Share: