Mama je ena sama. Vsaka je najboljša, najlepša in najdragocenejša. Tudi moja. Zato ji danes posvečam tale post s petimi življenjskimi nauki, ki jih je prenesla name. Res, da so v najstniških letih s svetlobno hitrostjo leteti mimo mojih ušes, ampak očitno se je vztrajnost obrestovala. Naj bo ta objava dokaz, da njena vzgoja ni šla v nič.
Vse se zgodi z razlogom
V času faksa sem delala v Zari. Mislim, da so bili ravno trije meseci, ko so mi (na zelo nevljuden način) sporočili, da me ne potrebujejo več. Prijokala sem mami v dnevno sobo in ji med hlipanjem potarnala, da se počutim ničvredno, da nisem za nobeno delo dovolj dobra in da me nihče več ne bo hotel vzeti v službo (s tem sem rahlo pretiravala, drama queen).
Mami mi je skušala dopovedati, da je očitno že moralo biti tako, da se vse zgodi z razlogom in da me nekje očitno čaka boljša služba … takrat nisem, danes pa njene besede še kako dobro razumem. Za delo v Zari nisem bila preslaba, ampak predobra. Ko sem se naučila vse, kar je bilo možno, sem začela stagnirati, kar se je kazalo tudi na mojem (slabem) delu. Podobno se je zgodilo s študentskim delom v Max & Co., kjer so me po pol leta odpustili. Zakaj? Da me je pot lahko pripeljala do službe, o kateri sem vedno sanjala – delu na televiziji.
Sprejmi ljudi takšne, kot so
Kolikokrat sem se pritoževala, da mi gre neka učiteljica na živce, da mi fant nikoli ne prinese rož, da ne razumem, zakaj prijateljica noče z mano na morje. Seveda je moja draga mami tudi v tem primeru imela pameten odgovor. Sprejmi ljudi takšne kot so, mi je govorila, spremeniti jih ne moreš. Najdi pri ljudeh stvari, ki so pozitivne. Spomni se, kako ti je učiteljica pri testu pogledala skozi prste in ti dala petko. Fant ti mogoče res ne prinese rož, ampak se je za tebe pripravljen vsak teden pripeljati v Ljubljano. Prijateljica mogoče ne gre s tabo na morje, te pa vsak vikend povabi na sprehod in posluša tvoje ljubezenske težave.
Kaj naj rečem … spet je imela prav. Njen nauk mi pride še posebej prav zdaj, ko sem odrasla in sem v stiku z ogromno različnimi ljudmi. Mogoče mi vsak ne odgovarja najbolj, ampak poskušam najti stvari, ki so mi pri njih všeč in jih dati v ospredje.
Investiraj v večne kose
Moja mama je vedno imela izjemen stil. Že na faksu, ko ni imela denarja, da bi si kupovala najnovejše puloverje, si jih je zašila sama. Zdaj ima v omari malo kosov, ampak ti so taki, ki so večni. Nekateri so stari tudi po 20 let, pa izgledajo kot novi. Bistvo je v tem, da ti oblačilo pristaja v barvi in kroju, mi je vedno govorila. Naučila me je, da je v omari bolje imeti manj stvari, ampak da so te res kakovostne, ti pristajajo kot vlite in niso rezultat hitre mode.
Najbolj pa pri njej občudujem sposobnost kombiniranja. Ene hlače bi lahko nosila ves teden, ampak bi jih vsakič čisto drugače skombinirala, tako da bi bil outfit videti popolnoma drugačen. To je stvar, na kateri moram še precej delati.
Ključ do zdravja sta svež zrak …
3. razred osnovne šole. Na pamet sem se morala naučiti kar dolgo pesmico. Sedela sem v sobi, brala in ponavljala, ampak mi nikakor ni šlo. Celo nesrečno me je našla mama in odločila: “Greva na sprehod, na svežem zraku se jo boš takoj naučila!” Vzeli sva berilo in se sprehodili do drevoreda. Sedli sva na klopco in skupaj začeli ponavljat. Mislim, da sem se jo naučila v rekordnem času in naslednji dan zanjo dobila petko.
Lekcijo, da sta narava in svež zrak ključ do boljšega počutja, sem izkusila vedno znova. Ven me je nagnala, če me je bolela glava, če sem imela mačka ali če sem bila enostavno sitna. Seveda sem se vedno z največjo težavo in jamranjem spravila skozi vrata, ampak njen recept je VEDNO deloval. Po eni uri sem domov prišla sproščena, vesela in nasmejana.
… in zdrava prehrana
Še danes, v dobi 1001 prehranjevalnega režima, se marsikdo začudi, ko povem, da ne maram hitre hrane, da ne pijem kokakole in da v McDonaldsu nisem jedla že vse od srednje šole. Starši me na to hrano enostavno niso navadili in zato mi ni dobra. Spomnim, da sem v osnovni šoli hodila Nutello jesti k prijateljici, ker je pri nas doma pač ni bilo. Sokov se ni kupovalo, smokiji so bili del rojstnih dni, dunajski zrezki pa so se jedli nekajkrat na leto v gostilni. Ja, vem, sliši se kot otroški zapor, ampak v resnici nič od tega nisem pogrešala (razen očitno Nutelle).
Danes sem mami hvaležna, da me je naučila, kako pomembna je zdrava in redna prehrana. Po njeni zaslugi si vsak dan skuham kosilo za v službo in si med delom vedno vzamem vsaj 15 minut časa, da v miru pojem. Rezultat: lepa postava, lepa koža in dobro počutje.
Ugotavljam, da bi lahko še kar pisala in pisala, toliko življenjskih naukov tli v meni, ampak prihranimo še nekaj za naslednji materinski dan. Mami, rada te imam <3